Ujet v svetu sanj sem,
sam na poti medli.
Le kot prazna misel, sen,
me spremljala boš vedno.
Pisal ti bom redno,
pogrešal te kot barka morje,
hrepeneče.
Zaidi ljubezen moja,
pridi spet mi sreče sen.
Da bi zbudil se nikoli več
mi mesec daje zadnji meč.
Zame sonce je odveč...
Nočem pesmi, nočem bolečine,
nočem rane posoljene,
nikoli, nikoli več nobene!