Besede imajo dom,
v srcu in možganih
premišljeno hodijo
po tem skupnem svetu,
včasih ljubijo,
drugič dajejo opazke,
včasih so na robu joka,
drugič gredo mimo bolečine,
hrabre preživijo
s trdno voljo
se ne pustijo
prostovoljnim kritikom,
ki v sedečem položaju
nalajajo vsakega,
ki gre mimo.
Na ušesa si dam slušalke,
vklopim radio
in nič več na slišim,
ne hvale,
ne kritike.
Moja obramba
je močnejša.
Njihove besede
pa gluhe tavajo
v praznini niča.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!