Spletaš mi oblake
v vence sreče in šopke smeha
iz njih delaš penast sladoled
ga preliješ po poljubih
beli in čisti božajo moja ušesa
s kremastim šepetom
Odrivam čas
ki ga še ni
ko oblaki dobijo ostre črne robove
dežujejo razbite kristale
zastonj brušene v dolgih poletnih nočeh
ko hladne strele švigajo do zmrzali
na tleh
kamor padem
nekoč
ki se spočenja
daleč stran od teh sončnih dni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!