magična jutra
globoko v gozdu zaslišim oddaljeno petje siren
zapeljivo me vabi proti morju
počasi se prebijem še skozi zadnji grmiček
in namesto na rajski plaži se znajdem
v novem jutru.
zapeljivo petje siren postane nadležni glas budilke
ne!
to jutro bo drugačno, odeja ne bo zopet pretežka in premehka
ne!
v to jutro bom skočil kot mladi ris
odrinem se in na tla stopim z desno nogo
usta si počešem v trajni nasmešek
skrtačim oči
in z mrzlo vodo splaknem krila.
Nase nadenem mehka, lahka oblačila v barvi ljubezni ,
stopim na verando in globoko vdihnem svežino in z izdihom razčetverim temne oblake v nekaj belih ovčic in dva samoroga.
namesto črne kave skuham beli čaj, nahranim feniksa in poletim
z vetrom se med nebom in zemljo igrivo prepletava
in preden pristanem sredi tisočletnih dreves,
mi prišepne, da so magična jutra le stvar odločitve
globoko v gozdu na sestanku z vilami vsi hvalijo moja nova oblačila
luna se odpravi spat
in nekje od daleč zaslišim božanski zvok harfe, ki me vabi v svoj objem
počasi se prebijem še skozi zadnji grmiček
v novo jutro
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Yoda
- 07. 09. 2013 ob 11:23
- Prebrano 732 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 248.9
- Število ocen: 6
