Preplet strahu, obupa, bolečine (Izza zidov bolnišnice I)

  Preplet strahu, obupa, bolečine,

potem ko je vabilo prikapljalo,

hud trud, da rešiš dostojanstva malo;

v čakalnici se gnetemo sardine.

 

Osebje, plačano slabó, je tečno,

na njih so odgovornost preložili,         

osornost krvno brati se z bacili,

le redki jo odnesejo proč srečno.

 

Zidovi so pogoltnili mil'jone,

a kaj pomagajo okostja lepa,

če pa humanost invalidno šepa,

 

sočutje pred pohlepom vedno klone.

Prepozno za protest je v mikrofone,

ko v prsih zraste ti maligna kepa.

 

janakolaric

Komentiranje je zaprto!

janakolaric
Napisal/a: janakolaric

Pesmi

  • 07. 09. 2013 ob 09:47
  • Prebrano 757 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 78
  • Število ocen: 2

Zastavica