Vedno na temnih poljih
šahovnica na nebesnem svodu
te nosi skozi dekade
kadar skočiš
pristaneš na temnem polju
veš da bi svetlo popustilo
in bi padel
tega nočeš
skrivaš strah pred globino
za brezbrižnostjo
do tistih spodaj
ki jedo travo
zabeljeno s točo ogorkov
z dogorelih bakel
tvojih podanikov
stopicaš in poskakuješ
kot nerodna žaba
ki je ob tem pozabila
na glasno napihovanje
oblaki se trgajo
in temnih polj zmanjkuje
ostaja le mreža
modricvet
Napisal/a: modricvet
Pesmi
- 06. 09. 2013 ob 09:57
- Prebrano 610 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 219.4
- Število ocen: 6