Proti dnu
Nekje na dnu,
daleč navzdol
se razraščajo korenine,
vsakič močnejše
in bolj prisesane
proti sredine zemlje
potujejo tiho,
kakor sanje
zaprtih oči,
da se ne ve,
ali so budne,
žive
ali se še širijo,
zakrite s prstjo.
IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 06. 09. 2013 ob 00:51
- Prebrano 518 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 93.62
- Število ocen: 4
