Nihče ne ve,

kdor tega ni okusil,

kako je, če si sam

in te nihče ne ljubi.

Prideš v tujo hišo,

vsem si tuj, neznan,

vsi iščejo tvoje napake,

za katere kriv nisi sam.

Če pa imaš le malo sreče,

da prideš k dobrim ljudem,

kmalu slišiš, naš si, naš,

kako srce se tri nasmeje!

Več vredna lepa je beseda

kot kos kruha belega

in zavest ta sveta,

da tudi ti si nekje doma.

Sprejmite me z vsem,

kar narava mi je darovala,

naučite me ljubezni in poštenja,

za kar vam rečem, hvala.

andyka