itd.
I TAKO DALJE
po stezi,
po kateri noč
trosi svoje črnilo,
da besede uhajajo
iz lačnega telesa,
ki čaka,
da izprazne
svoje misli,
ki se kopičijo
iz dneva v dan,
noč za nočjo,
da uspavajo
otroka v meni,
da počasi zaspim,
kot da bi me majali
v zibelki.
z umirjenim ritmom
odhajam
izpod zaprtih vek.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 05. 09. 2013 ob 04:39
- Prebrano 622 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 95.04
