
Zamesila sem
najbolj rahel hlebec ljubezni
dišečega po dajanju
ga spekla
v pečici svojega srca
da ostane topel v tvojih rokah
usta so ga ohladila
z ugrizom strupenih besed
osušen in trd
leži ostanek skorje
preko njega se gledava v zmrzali
drobcen košček kvasa
imam skritega v škatlici
nepojedenega upanja
če še kdaj podnetiš
s smehom in bleščečimi očmi
ko me zagledaš.
vav pi s u p e r si tole napisala
lp,
Verjeti je treba,da tudi iz suhega kvasa,čeprav starega, naredimo še kak hlebček.
ne hranim z žlico....ampak imam shranjenega :)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!