V času,ko mošt v vino se razbistri
in v hladne noči kostanj mlad zadiši,
se nad milobnostjo kraških čudes
na nebu jesenskem zbudi Antares.

Najlepša zvezda v lučeh Škorpijona,
ki davno umóril je lovca Oriona,
leskeče se v ognju žarečega ruja,
v življenja s svetlobo na novo obuja.

V druge resnice, prežete z lučjo,
prve ljubezni, ovite s strastjo,
v krute spopade in brezna obupa,
v zmago modrosti nad temo brezupa.

Antares, moja zvezda, moj ruj,
z mano po bitkah temačnih potuj,
v vrtečih se mlinih rojstev in smrti
naj zmagovalec na bojni bom črti.

Ida Semenič- adisa