Drobtine v vetru
včasih se sprem s pesmijo
ki sem jo napisal nekaj dni nazaj
ker je delček mene
ki sem ga izlil vanjo
sedaj le del nje
zabetoniran v črnilu
sredi velikanskih samotnih dvoran
s presihajočimi okni
skozi katera zrejo
le črne ocenjujoče oči
zraven pa je z dolgim žebljem
za vse večne čase
pribito moje ime
da lahko vsak kruli
kakšen človek sem
čeprav to nisem več jaz
spremenila :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: prašeg
- 03. 09. 2013 ob 15:46
- Prebrano 2649 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 849.96
- Število ocen: 25