
Srca ti ne morem prilepit
pod tvoje moške prsi,
ekran je postal premajhen
in znaki so majhni,
jaz pa bi ti rada poslala
velikega, takšnega, ki diha,
ki ima velik utrip
in ljubi samo mene.
Na koncu bi
narisala klicaj
in končala,
zaplombirala zgodbo
za vse večne čase,
da nikdar več
ne bi podvomil
in ostajal sam,
kot v osamljeni
katakombi
kjer ni nikogar drugega.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!