v glavi mi odzvanja
se odbija od pretrdih sten
in vedno znova bobni
ko se sonce še kar vrti
v svojem ritmu
šumi in šepeta
na ušesa predrtih ran
nekaj ni prav …
nekaj med nevroni
ki bežijo
in tiste nevidne črke
preveč so neme
bolščijo
ti bi pa moral razumeti …
kje za vraga se konča
norost?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!