v časopisu fotografija:
zajtrk v travi
na pokopališču
na skupinski sliki si popravljaš nogavice
in potem večerja:
na obrobju dne se stresaš
telo se topi kot razžarjeno jeklo
večer se hladno opoteka v noč
srebrn jedilni pribor rožlja v mrak
pisalni stroj bledi kot sence cipres
načičkane krste plujejo po skisani krvi
luna se napihuje
oranžna kot sonce
zaprta v plastični podmornici
kališ zvezde
ujeta si v nasedanje
(na koralnem grebenu)
v noči bliskov
(jim) stečeš čez misli
kot bazilisk preko vode
si in nisi
govorijo o poskusu z oljno kapljico
bolijo te sklepi
urednica
Poslano:
31. 08. 2013 ob 19:32
Spremenjeno:
31. 08. 2013 ob 20:59
Slika je skupinsla in v noči bliskov smo in nismo.
Apokaliptična ali postapokaliptična vsebina, od zajtrka na trati pokopališča do kaljenja zvezd pod oranžno luno je trenutek ali večnost. ne, nočem v interpretacije. Pesem jih ne potrebije. Tišino rabi in vedno vnovično branje.
LP, lidija
PS: pa komentarjev se še vedno ne da popravljat, jaz pa hitim in se ponavadi zaškratim (skupinsla= skupinska)
sorry. Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!