Lovi me brezdušnost

bleda in mrežasta

na vrvicah brezvoljnosti tečem po ulicah

starinske ulične svetilke rumenijo

skozi vlago meglenega obzorja

bežim z nogami obteženimi

s strahom in utrujenostjo

potegnem jih za seboj

kot težko sidro iz globin

še malo te č e m

dvignem glavo

pred mano zid

v polmrak zavitih opek

mrščijo se vame

vrvice lovca se napnejo

ulovljena v mrežo

hlastam za močjo

od nekje se stegnejo drobne ročice

pod komaj rojenimi zvezdami

in me izvlečejo

da jih peljem naprej

po široki cesti varnosti

tlakovani z zadovoljstvom.

Zmorem nasmeh.

pi - irena p.