Samota ali velika svoboda,
tako sama stojim pred klancem
z zaspanimi nogami
in z mislimi na svobodno voljo,
ki se tiho otepa hriba,
a začenjam s počasno hojo,
kakor da bi me kdo gnal,
kakor da moram priti na vrh,
si ogledati dolino,
zviška in sama,
svobodna in osamljena,
kakor ptič samotar,
ki noče v jato.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!