Ne bereš me

ali pa imam

tako preproste pesmi,

da jih razvozlaš

v eni sami minuti

in potem pojdeš drugam,

kjer zlati žarki uspavajo oči,

da radovedno bereš

kolikor zmoreš

v vsej svetlobi sonca

sploh še videt.

Noči so postale hladne

in sinoči sem sanjala,

da me zebe,

sanje so bile tako resnične,

da sem se oblekla v dolge rokave,

na nogi nataknila termos nogavice

in kot meseca decembra

sem počasi srkala vroči čaj,

še vedno me je treslo od mraza,

da nisem mogla ločit

ali so bile sanje o hladu,

ali me je res zeblo,

ali kar oboje.

Ampak danes kljub dežju

ni takšne mrzlote,

jaz pa ne bom odprla vrat,

ker čez dan se je nabrala vročina

in če jo spustim ven,

me bo spet zeblo.

IŽ-lev