Ko naslonim hrbet na tla
Ko naslonim hrbet na tla in zaprem oči,
prisluhnem tišini, ki postaja vse glasnejša:
škripanje krošnje breze nad mano,
dihanje Zemlje, utripanje trave,
skoki kobilic in šepet ljubezni iz daljave.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jaz
- 26. 08. 2013 ob 20:56
- Prebrano 621 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 252.23
