Življenje nepredvidljivo teče,
najina usoda leti kot ptica,
ali so to čustev nebesa, ali je to sploh resnica,
dragocena, četudi še drobcena kot zrno leče.

Kot visok val, ki vse pomete in razmeče,
prišlo je iznenada, neustavljivo, kot puščice konica,
da me imaš rada, si rekla, žarela so ti lica,
ko si me napolnila z občutkom sreče.

Utapljam se v globini tvojih oči,
od sreče mi hitreje bije srce,
v širnem svetu tebi podobne ni.

Pomeniš mi veliko, pravzaprav vse,
od sreče moja duša nad oblaki lebdi,
rad bi le rekel ti, ljubim te.

Noli