Dala sem ji ime

Tista, ki vidi.

V plesu vil

je dišala po pesmi,

po metuljih z lune

in po dihanju stopnic

skozi rov.

Širila se je

kot vračanje trav

izpod beline,

v kotlu napisana

čarovnija.

Veja moje pomladi.

Sklonila sem se,

mladostnica,

v žep shranila

obliko stopala

in brcnila me je

napoved snidenja.

Bila sem globus,

kjer so vriskale

ceste in globeli,

bila sem najlepši most,

s katerega je zajokala,

ko smo se vsi smejali.

Vesna Šare