Jutro
Tukaj si.
Pred prižganim ekranom
iščeš mile besede,
poezijo za dušo,
takšno ki osreči telo.
Da se ustne razlijejo v smeh,
da izgine črnina,
ko na čipkast prt
prižigam belo svečko,
Potem se do jutra meniva.
Vse črke so se zbudile
in besede so pomirjale,
kakor dober refren
so se prelivale
iz ene v drugo,
ko kličem jutro.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 25. 08. 2013 ob 01:19
- Prebrano 583 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 96.82
- Število ocen: 6
