Nekoč
Ko bodo
Fluorescentno vijolični
Slončki
Zeleni magični prašički
In mavrični samorogi
Stopili na trda
Kamnita
Tla
Mojega sveta
In izzstopili
Iz tvojega
Spomina
Bom tudi jaz
vrezala svoje
Ime v skalo
Poleg njihovega
Do takrat pa
AD ASTRA PER ASPERA.
prehiter konec za tako obetavno pesem - ne potolaži se, me ... pesem se ugrizne v lasten jezik, ap ji (tej sigurno) ne bi bilo treba
;) hi
lp,
Jure
hi :)
hvala jure za komentar;),
hmm, konec je kar odrezan ja, samo trenutno se mi ne napiše nikakšen drugačen ...
bom še razmišljala in mu dala nekaj časa ;D
lp,
sara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sara shiney
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!