Slišim te,
a nocoj nočem besed,
nocoj nočem
slišati besedno pentljo,
ki jo nekdo zavija,
da ima drug čas za odvijat.
Premagam besede
in ne pustim se izzvati
prav nobenem šumu,
nocoj se ljubim in globoko diham,
blazino privlečem nase
jo zavijem da zgleda kot šal,
da se ljubim mehko z dotiki.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!