Pustim, da me božaš z besedami,
z dlanmi več ne smeš.
Misli potujejo iz srca v srce.
Čutim tvoje želje v svoji duši,
ki je v sozvočju z najinimi sanjami.
S spominom si narišem tvoj nasmeh
na svojo dlan.
Zajočem ob nemoči,
med nama so vesolja,
neskončne razdalje.
Pomaham ti z drugega osončja,
nikdar ne poletim več do te,
nimam več kril.
(Monika Čuš, zbirka Bučanje valov)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Monika Čuš
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!