Dišalo je
po najinem poletju školjk
nisem se umivala
do aprilskega dežja
čakala
da pomladni konec
spet daruje naju
dišeča po vročini
a poštar je prinesel
škatlo pisem
vrniti pošiljatelju in
črn hladen kamen
pojedla sem ga
mrzlo jutro je použilo mene
se prehladilo
me izpljunilo
hitro odprlo vrata soncu
ki se je pokrilo
ko sem stopila podenj
ljudje so šklepetali
melodije orokavičenih zob
sedla sem ob ribnik
da so otroci lahko drsali
sredi poletja
ko se je nekdo zaletel vame
vonj
po pregretih belih prodnikih
je začel ovijati prsa
izpljunila sem črnino
v trenutku so zacveteli
kačji pastirji
reke so narasle
od tajanja
laži
da pravo poletje
zadiši samo enkrat
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!