Rodila sem za mali voz zvezd

ki so norčavo plesale

okrog mojih nog

kot iskre nad plamenom kresa

moje roke so loščile

mile žarke

in jih usmerjale v nebo

bolelo me je

če se je zataknil

košček njih v  moje srce

ni se razletelo

zabrazgotinilo je

brazgotine s časom zbledijo

ostanejo sledovi ognjev

kakšne črne luknje

vse zvezde to delajo

one vtisnejo vase naše robove kril

in morda kdaj nevede mahajo z njimi

tam daleč naprej

Kočijaž brez biča sem

proti jeseni

ko je voz že daleč od zenita

ga spustim z vajeti

občudojoče gledam njegovo pot

ustvarjanje novih osončij

ostajam odrojena

a moj odtis potuje dalje

v nekoč

pi - irena p.