Udomačena
Oddaljila
sem se
od krošnje drevesa,
ne slišim več
petja ptic,
kakor da bi odletele drugam,
se vsedle na druge veje,
koder še niso zapele
svoje pesmi.
Oddaljila
sem se
od korenin,
ki so iz zemlje
kazale svojo moč,
kakor da bi pokazale mišice,
ki so držale pokonci
vso težo drevesa
in tudi mene.
Zdaj sem udomačena,
uglajeno sedim na stolu
za leseno mizo
in včasih sežem
po praznem papirju
in pisalo,
da zapišem spomin,
ki je v meni še vedno živ.
Še vedno ga vidim v mislih.
Znaš izbrskati iz sebe to kar bi morda ostalo zapuščeno v prejšnjem dnevu, a pravočasno si še pred novim dnevom dala hrano nam in svoji domiselni domišljiji. LP tomi
Čestitam hope - lijepo i nježno opisan trenutak poznat svakom pjesniku!
lp, vida
Dobro jutro Tomi,
vidim,da razumeš moje pisanje in to mi je všeč.
Veš, prav si ugotovil, pišem sproti in tako so občutki tekoče napisani.
Vendar tudi tvoje pesmi so čudovite, v njih so občutki vsakdana, iskreni in lepi.
Želim ti lep današnji dan in vse druge,
hope
Dobro jutro Vida,
lepo je prebrati o občutkih, mi ki pišemo jih napišemo še bolj mikroskopsko od blizu,
hvala ti za tvoje besede.
Želim ti lep dan,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 22. 08. 2013 ob 00:12
- Prebrano 724 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 180.25
- Število ocen: 10