Še se držim
na samem robu tistega
pradavnega izročila
v svetost sicer ne verjamem
nekje na poti
med dobrim in zlim
sem se izgubila
potiskate me
vaši obrazi so brez oči
črnobo smeha dihate vame
držim se
in vi veste
da mi drsijo dlani
škodoželjnost se zgane
v salu vaših nagnitih src
če padem
vam v peklu prihranim
najžarko žerjavico zla
prišli boste za mano
in takrat bomo zaplesali
RA
TARATA
TA

Aleksandra Kocmut - Kerstin