v trikotniku pogleda
je zapelo drevo
tisto drevo
ki naju je obmetavalo
s kepami ko sva hitela
z dušo v plašču
mimo vseh 2125 postaj
pelo je o trgu
kjer je izpustilo ptice
iz hiše z napisom ti + jaz
s črkami
ki jih ni mogel pojesti
poštni nabiralnik
pelo je o srcu sredi oreha
ki sem ti ga poslala
s hitro pošto
veter je godrnjal
večerja se je oglašala
dopoldne
čolni so zapluli
med luknjami dotikov
ko si na blazini skoval prostor
za srce
in ni ga mogla poplaviti
ideja
zvečer ko je popotnik
našel kamen s pesmijo
in se pokril z njo
je drevo pelo o poljubu
na koncu vlaka
ko so vagoni nazdravili
in je tema zavistno
upihnila svečko
pelo o poljubu
ki ga niso mogli zavozlati
tuji jeziki
zrastli v pesmi
z udarnim koncem
urednica
Poslano:
21. 08. 2013 ob 09:32
Spremenjeno:
21. 08. 2013 ob 09:48
Čeprav je v pesmi povsem preprosto sporočilo, začara z izbiro besed, z ritmičnim valovanjem, mislenimi preskoki in svežo neizrabljeno dikcijo romantike. Čestitke,
Ana
Poslano:
21. 08. 2013 ob 21:04
Spremenjeno:
21. 08. 2013 ob 22:10
Pridružujem se čestitki.
Lp
A
Hvala, Ana in Andrejka!
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!