pripeta
ne zmorem
ostajam v balerinkah
ki so shodile to pot
z žulji
ki sladko dišijo
s koraki iz sebe
s trni do konca
med platnicami povesti
čutim te v dnevih hitenja
ko barantaš z mano za čas
in vsak medenjak
spečen iz preliva spomina
zapeče željo še globje
čutim te v nočeh brez sanj
ko obešaš name zvezdne dotike
tečeš s kometi želja
in se nasmihaš vame
iz svetle lune
na mirni gladini polnočnega ribnika
ostajam
od koder sem prišla
in ti s tišino šepečem
poglej vase
za krožnik pod šalčko sem majhna
zdaj le odtrgan sem cvet
iztrgaj me vse do prsti
do kosti korenin pripeta
sem nate
in me zalivaj
Pesem nerazumljene ljubezni, ki se pripenja na spomin, na nerazdružljivo simbiozo ...
popravi: ostajam, od koder sem prišla. Je namerno uporabljen verz: "le utrgan sem cvet" ... morda bi bilo ritmično boljše " za hip sem le utrgan cvet" (ali pa morda kak drug samostalnik na koncu?). Razmisli.
Sicer pa mi je pesem zelo zanimiva,
Ana
Ana pozdravljena,
popravila sem, kaj meniš?
lp li
Lepše teče, zanimiva pesem o hrepenenju in predajanju, ne glede na izid, neuresničljivost - nežne krhke prispodobe čakanja. Čestitike,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 18. 08. 2013 ob 20:48
- Prebrano 1044 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 420.55
- Število ocen: 10