tista vročica je minila
in veke lovijo ritem skozi
zaprte žaluzije prodirajoče
oranžne svetlobe
veš da nima smisla ubijati komarke
potem ko je napolnila
trebuh s tvojo toplo krvjo
takrat ko še nisi čutila
ko si se predajala
nenavadnim sanjam
ne boš se spominjala
ničesar več
ko boš stopila na roso
in ti bo na ramenu pristal prvi
porumeneli brestov list
nič ne bo ostalo
razen rahle
srbečice na koži
in globlje
v sončnem pletežu
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!