Pogled skozi okno ko zjutraj odprem oči,
stegnem roko in iščem .... ob meni te ni,
zunaj dežuje, mene ne moti,
misli so včeraj, še vedno je čas sinoči.

Prišla si kot veter ... vesopojen in vroč,
zameglila razum, ponesla misli daleč proč,
tam skupaj sva objeta v kraljestvu najinih sanj,
želiva se predati ... poleteti kot eno vanj.

Vse prav naredila, srce si mi dala,
mi dušo razkrila, telo mi predala.
Dišim še potebi, po tvoji koži svileni,
eh, sinoči sem dal ti, kar že dolgo nobeni.

Kriki naslade, pot po telesu,
veliko in daleč naju val strasti je ponesu.
Te objel sem, poljubljal, božal tvoje telo,
eh, princeska ti moja, božansko je bilo.

Še zdaj vidim v živo, si k meni privita,
zaspala z nasmeškom, ko ljubezni bila sita.
Kako sem bil srečen, v nebo poletel,
želim si le tega, da bi zopet te imel .....

Noli