NEVIDNA SENCA
Tresoča sled se poslavlja,
njen vonj ima vrtoglavico,
ki postaja vse močnejša,
kje ste žarki razsvetlitve?
Tam zadaj se duši svetloba,
njen davitelj, nevidna senca,
napada iz ozadja
in zakrije svojo žrtev.
Pridi pome, ti svetinja,
skrij me v svoj objem,
kot metulja me ponesi,
tja v drugo bivališče.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: močo
- 21. 10. 2008 ob 12:26
- Prebrano 740 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 100
