Otrok je gradil velik del svojega bitja.
Čas je poljubil z mislijo,
dotiki, okusi in prisluhi,
z mojstrovinami rojstva
pred rojstvom.
Ko je izgubil palec,
ko so mu pogoltnili odejico,
se je zarastel v njene stene,
gluh in srečen.
Sama sem jo gradila tako dolgo,
kot je visok zelenjavni vrt.
Skozi vetrove sem jo nizala,
podarila vratu člene
in se vselila vanjo,
dobra in prevzeta.
Moja stiska ne diha
na mestu, kjer živijo hiše.
Otrok v meni in tebi jo hrani
z dnevom in nočjo.
Ne vidi, kje se konča čokolada,
zakaj palčki jokajo,
kako raste mama
in kje se začenja gib,
ki bo porušil
najino celino.
Otrok ve.
Poslano:
13. 08. 2013 ob 10:26
Spremenjeno:
13. 08. 2013 ob 10:30
Ma, kakšna mojstrska pesem! Jo čutim , jo diham, z njo živim. Ta vez med menoj in otrokom! Bravo, Vesna.
še! Še!
Lp A
Pozdravljena Vesna.
Zanimiva tematika. Nekateri menijo, da nas otroci zelo malo naučijo, da smo mi tisti, ki bi jih morali non stop učiti. A nam dajejo ogromno. Biti v stiku s svojim otrokom za celo življenje. To se mi zdi umetnost. Biti tam, kjer smo najbolj iskreni. :)
Mi je pa recimo prvi verz zelo nejasen. Kakšen jo preveč ali kakšna beseda zmanjka?
Pa v drugem delu kitice bi mogoče ohranila preteklik?
Mogoče za konec, ker tale Ve obvisi malo v zraku? Ne vidi, … Otrok ve. Ali On ve.
Malce me zmedejo osebe v kiticah. Oz. menjavanje le teh. Najprej je otrok, potem gradila sem in otrok v tebi. Se mi zdijo te kitice tako zelo ločene, da se zgodijo preskoki vmes? Lahko je to samo moj trenutni čut. Sprašujem se.
In ja, čuvajmo otroka v sebi! :)
Vse dobro, S.
Andrejka, hvala! Posebno všeč mi je tvoj še!
Lp,
Vesna.
Pozdravljena, Serigala!
Vsi gradimo hišice iz kock. Otrok, jaz, ti. Ločeno. Vsak svojo. Začnemo kot otroci in takrat je to velik del življenja. Kot tudi kasneje, v drugačnem smislu. Ko nekateri za vedno ostanejo za svojimi zidovi. Drugi pa raje ohranimo(jo) otroka v sebi.
Preteklik je v vsaki kitici. Prvi del se je zgodil, drugi se dogaja. In se bo znova in znova. Če ne s tem, pa z drugim otrokom.
Ja, on ve.
Hvala za komentar. Bodi lepo.
Vesna
Po večkratnem branju še nekaj popravkov (razen on ve na koncu še črtanje besedice jo v prvem verzu, preteklik v prvi kitici, sprememba prvega verza tretje kitice - zdaj sedanjik in dodajanje v meni, da se kitice bolje povežejo).
Lepo. Moj namen je razmišljati o pesmi, o samem povezovanju stavkov, uporabi besed, ki je podkrepljen z intuicijo. Da rasemo. :)
Mogoče začetek druge kitice :
Sama sem jo gradila
In prvi verz mogoče kos če zamenjaš za del svojega bitja?
Razmišljam.
lp S.
Popravljeno. Hvala, Serigala.
Pa še on v zadnjem verzu sem zamenjala z otrok.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!