Ne smeš podreti hišice iz kock

 

                                               Otrok je gradil velik del svojega bitja.

                                               Čas je poljubil z mislijo,

                                               dotiki, okusi in prisluhi,

                                               z mojstrovinami rojstva

                                               pred rojstvom.

                                               Ko je izgubil palec,

                                               ko so mu pogoltnili odejico,

                                               se je zarastel v njene stene,

                                               gluh in srečen.

 

                                                                                 Sama sem jo gradila tako dolgo,

                                                                                 kot je visok zelenjavni vrt.

                                                                                 Skozi vetrove sem jo nizala,

                                                                                 podarila vratu člene

                                                                                 in se vselila vanjo,

                                                                                 dobra in prevzeta.

                                                                                 Moja stiska ne diha

                                                                                 na mestu, kjer živijo hiše.

 

                                   Otrok v meni in tebi jo hrani

                                   z dnevom in nočjo.

                                   Ne vidi, kje se konča čokolada,

                                   zakaj palčki jokajo,

                                   kako raste mama

                                   in kje se začenja gib,

                                   ki bo porušil

                                   najino celino.

                                   Otrok ve.

Vesna Šare

Andrejka

Poslano:
13. 08. 2013 ob 10:26
Spremenjeno:
13. 08. 2013 ob 10:30

Ma, kakšna mojstrska pesem! Jo čutim , jo diham, z njo živim. Ta vez med menoj in otrokom! Bravo, Vesna.

še! Še!

Lp A

 

Zastavica

Poslano:
13. 08. 2013 ob 10:44

Pozdravljena Vesna.

Zanimiva tematika. Nekateri menijo, da nas otroci zelo malo naučijo, da smo mi tisti, ki bi jih morali non stop učiti. A nam dajejo ogromno. Biti v stiku s svojim otrokom za celo življenje. To se mi zdi umetnost. Biti tam, kjer smo najbolj iskreni. :)

Mi je pa recimo prvi verz zelo nejasen. Kakšen jo preveč ali kakšna beseda zmanjka?
Pa v drugem delu kitice bi mogoče ohranila preteklik?

Mogoče za konec, ker tale Ve obvisi malo v zraku? Ne vidi, … Otrok ve. Ali On ve.

Malce me zmedejo osebe v kiticah. Oz. menjavanje le teh. Najprej je otrok, potem gradila sem in otrok v tebi. Se mi zdijo te kitice tako zelo ločene, da se zgodijo preskoki vmes? Lahko je to samo moj trenutni čut. Sprašujem se.

In ja, čuvajmo otroka v sebi! :)


Vse dobro, S.

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
13. 08. 2013 ob 10:54

Andrejka, hvala! Posebno všeč mi je tvoj še!

wink

Lp,

Vesna.

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
13. 08. 2013 ob 11:03

Pozdravljena, Serigala!

Vsi gradimo hišice iz kock. Otrok, jaz, ti. Ločeno. Vsak svojo. Začnemo kot otroci in takrat je to velik del življenja. Kot tudi kasneje, v drugačnem smislu. Ko nekateri za vedno ostanejo za svojimi zidovi. Drugi pa raje ohranimo(jo) otroka v sebi.

Preteklik je v vsaki kitici. Prvi del se je zgodil, drugi se dogaja. In se bo znova in znova. Če ne s tem, pa z drugim otrokom.

Ja, on ve.

Hvala za komentar. Bodi lepo.

Vesna

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
14. 08. 2013 ob 12:45

Po večkratnem branju še nekaj popravkov (razen on ve na koncu še črtanje besedice jo v prvem verzu, preteklik v prvi kitici, sprememba prvega verza tretje kitice - zdaj sedanjik in dodajanje v meni, da se kitice bolje povežejo).

wink

Zastavica

Poslano:
14. 08. 2013 ob 18:17

Lepo. Moj namen je razmišljati o pesmi, o samem povezovanju stavkov, uporabi besed, ki je podkrepljen z intuicijo. Da rasemo. :)

Mogoče začetek druge kitice :

Sama sem jo gradila

In prvi verz mogoče kos če zamenjaš za del svojega bitja?

Razmišljam.

lp S.

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
14. 08. 2013 ob 18:24

Popravljeno. Hvala, Serigala.

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
14. 08. 2013 ob 19:26

Pa še on v zadnjem verzu sem zamenjala z otrok.

wink

 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Vesna Šare
Napisal/a: Vesna Šare

Pesmi

  • 13. 08. 2013 ob 00:15
  • Prebrano 983 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 442.5
  • Število ocen: 11

Zastavica