Morda lahko ta komentar povežem s komentarjem pravkar podčrtane pesmi "tomija":

ko se nehamo ukvarjati s formo (le-to) z "lahkoto" prilagajmo popolnoma "osvobojeni" besedi.

ja, seveda. poleg prilagajanja formi je dobro zanemarit tudi željo po tem, da bi sploh kaj napisali, ali celo pozabit na to, da pišemo. drugač povedano - nemogoče je programirati,
predvideti trenutek kreativnega izbruha, ko se besede sestavijo v pesem.
pa še mnogokrat, ko se nam zdi, da vse gladko teče, se velikokrat nahecamo -
ker so pač tako zelo varljive.

je pa tale moja domislica, ki je v bistvu obljubljena razlaga k pomladanski, ko je bila puščica na dol,  nastala ob prebiranju tvojega komentarja k Aninem Brestu.
čisto iz sebe ima seveda drug pomen.  spomnilo me je na, tule pogossto izrečeno, da mora pesnik pisati iz sebe - v smislu, da piše o svojih, osebnih blabla izkušnjah  in doživljajih. seveda je to lahko za marsikoga res, sploh na začetku pisanja.
v resnici pa nekdo lahko piše o vsem, kar gre  skozenj - o vsem kar vidi, kar lahko prebavi,  ne kar je on sam.


lp


 

No, evo, če pa to ni bil koristen komentar - sprožilec za pesem!

Že za to se včasih splača biti "urednik".... 

res, pa še zanimivo je, kako taka majcena pesem pove veliko, če pa za njo stoji še tak komentar, je pa še bolj imenitno. Čestitke,

Ana

hvala, ja, res je ena mini pesmica.imam jih še nekaj ...

PIŠEM

(ZA)
SE.

......................................................

NE VEM
KAKO

(SE)

PIŠEM.


itd ...

no, morda bi bila lahko definicija pesnika/pesnice, da je to nekdo, ki je, 
v trenutkih navdiha, v polnosti izkusil tovrstna izginotja in samopozabljenja in
ki sledi temu občutku. to je približno tako, kot ujeti muho na prostem.
vedno se mi je zdelo, da se ob tem okoli ušes dogaja nekaj čudnega.
prav pred kratkim pa sem naletel na tole:

http://www.youtube.com/watch?v=C2L0t-EN2Yo

lp