Strah

Nič,

čisto nič

ni narobe,

le tišina

me straši,

kakor velik presledek,

ki daje misliti,

da sem na trenutke

sama,

da te ni ob meni,

in jaz ne vem,

kako naj grem,

ko pa mi je zdaj

korak okoren

in preveč počasen,

da bi zmogla priti,

priti naproti,

se dotakniti

tvojih misli

in oditi z njimi

z roko v roki.

Z nama,

obema.

IŽ-lev

igor žuravlev

Poslano:
10. 08. 2013 ob 06:49

heart

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
11. 08. 2013 ob 01:07

heart

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 10. 08. 2013 ob 00:50
  • Prebrano 634 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 185.2

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!