Brest

Kot v tvoji pesmi, tudi danes dežuje na Brest.

In ko pridem do obale, bo sijalo sonce,

ampak v meni bo ves dan dež 

in moja Barbara bo (s platnic) neodločno

strmela z balkona v zajčke, ki se pasejo po košenici

in izginjajo v robidovje.

Preletavale me bodo morske ptice,

za menoj bo pritekel pes, ko pojdem čez park.

Z očmi, polnimi rib in morja,

bom iskala razpoko v oblakih,

od koder me gledaš, Jacques,

in čakala z odprto beležko,

da se podpišeš vanjo - da tvoj blagi dež premoči moje besede

in jih pregnete, se z njimi spoji. V pesem.

Ki nima pravih rim, ne imena, le majhno majhno sporočilo.

Brest je sredi popoldneva posut z Barbarami,

ki sedijo v lokalih in klepetajo z ljubljenimi

med požirki piva in kave in vina

in v izpuhih cigaretnega dima

se naenkrat samo za hip zavejo,

da si jim odvzel ime,

da so tako brezimne kot Pierre, ki ga držijo za roke.

In za tem klepetajo dalje

in samo jaz občutim vso to brezimnost kletke 21. stoletja.

Vanjo sem zaklenjena s tisočerimi pesmimi,

ki niso zrasle v meni in so od daleč

in določajo vsakdan mojega obstoja.

Veš, govorim ti iz tega časa.

Barbare so svetloba, so tunel iz vojne.

Včasih se inkarniraš in te srečam.

Srečam te v Bosni, na Neretvanskih vedrinah.

Tam Admiral nima kape na glavi,

iz njegove kletke uhajajo ljubezenske ptice.

K neki drugi Barbari, ki se zdaj tušira.

Njegove ptice posedejo na ruševine

in glej, pod njimi zraste praprot, leska, senca.

Včasih se razpre oblak in takrat pokimaš

v ozdravljene prostore.

Brest je lepo mesto in orožarna je muzej.

Brezimna in Pierre vstaneta izza mize in odideta v večer.

Zajčki pod oddaljenim balkonom moje Barbare

mulijo travo minulega časa

in nanje lega večerni mir.

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
09. 08. 2013 ob 23:36
Spremenjeno:
09. 08. 2013 ob 21:36

Pesem me je našla v Brestu, na potovanju, in posvečena je ljubemu Jacques-u Prévert-u, ki ga že dolgo nisem brala. Zanimivo, kako nekateri zunaji prostori nepričakovano odprejo skoraj pozabljene notranje prostore.

Zastavica

Peter Rezman Perorez

Poslano:
10. 08. 2013 ob 08:36
Spremenjeno:
06. 10. 2013 ob 18:57

Večkrat se sprašujem, koliko "koristimo" , mi iz uredništva, vsem našim prijateljem v poeziji, ki na tem portalu objavljajo svoje pesmi. Nekateri dovršene, izpiljene, drugi še okorne, a iskrene, tretji takšne bolj "konjičkaste", da pač napišejo pesem. 

In ko sem v naprej vedel, (ko sem se lotil tega paketa neodkljukanih pesmi), da bom med njimi srečal tudi (najbrž novo) Anino pesem, sem se naprej spraševal, ali bi jo podčrtal, ali iz principa ne...

Toda prebrano mi ni pustilo dvoma, da si pesem zasluži pozornost večih bralcev na ančin, da jo dlje časa pustimo na prvi strani (s pomočjo podčrtanja), ker se iz nje lušči vrsta lastnosti, ki so lahko tudi "nauk" za vse, ki slutijo v sebi talent in potrebo po pisanju pesmi. V prvi vrsti pa se mi zdi potrebno opozoriti na iskreni (včasih tvegani) pogled vase, ki ga z zapisanim, kot srce na dlani, ponujamo v branje ljubiteljem poezije. To v tej pesmi je in seveda ne mislim zdaj razkladati, kako jaz preko tega prepoznavam pesničino bistvo...

Drugo, pomembno, se mi zdi, je ujeto v verzih:

Vanjo sem zaklenjena s tisočerimi pesmimi,

ki niso zrasle v meni in so od daleč

in določajo vsakdan mojega obstoja.,

ki razkrivajo, da so le redke pesmi, ki jih napišemo "čisto iz sebe". Da so torej pesmi večinoma postružki ostankov, ki so se nabrali v nas sčasoma, ko smo srkali "tuje" verze, zapise, umetnine, ki so prav tako v premnogih primerih "postružki" umetniških usedlin drugih avtorjev.

Zato je pomembno, da sčasoma v svoji umetniški zavesti (z)gradimo "svoj" nabor umetnikov, (literarnih, glasbenih, likovnih....), za katere ugotovimo, da smo na nekih podobnih "frekvencah".

Toliko o tem, da ne bom (zopet) videti preveč kunšten, ker so te stvari v bistvu čisto preproste. wink 

 

Zastavica

Andrejka

Poslano:
10. 08. 2013 ob 09:35
Spremenjeno:
10. 08. 2013 ob 12:30

Rapelle-toi, Barbara, il a plu sur Brest....tako nekako gre, tako mehko in nostalgično teče tudi tvoj Brest, Ana. Ja, Prevert, večno lepa klasika! Bravo, Ana. Sicer pa se pridružujem Petru- vsi nosimo v sebi zametke že povedanega.

Pozdrave od Andrejke

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
10. 08. 2013 ob 17:38
Spremenjeno:
10. 08. 2013 ob 15:38

Peter, hvala ti - komentar, ki tako lepo v živo prikaže uredniško preizpraševanje, ki ga moramo velikokrat opravljati sami pri sebi, ko beremo tu objavljene pesmi. In tisto srž moje nove si povsem zadel. Hvala, Andrejka, tudi jaz se strinjam, vesela sem tvojega odziva.

Lep dan,

Ana

Zastavica

rožmarin

Poslano:
17. 08. 2013 ob 12:17
Spremenjeno:
18. 08. 2013 ob 20:07

Pesem mi je zelo, zelo, zelo všeč! :) Bravo, Ana!

Čestitke,

rožmarin

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 08. 2013 ob 22:07
Spremenjeno:
18. 08. 2013 ob 20:07

Hvala, Rožmarin, vesela sem, da je pesem prišla tudi do tebe.

Lepo bodi,

Ana

Zastavica

Lucija Lotus Mlinarič

Poslano:
11. 11. 2013 ob 08:59
Spremenjeno:
11. 11. 2013 ob 07:59

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Ana Porenta
Napisal/a: Ana Porenta (urednica)

Pesmi

  • 09. 08. 2013 ob 23:31
  • Prebrano 1495 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 717
  • Število ocen: 18

Zastavica