Po neprespani noči pišem popravke, predvčerajšnjem objavljeni pesmi, ki sem jo včeraj brisala, v prepričanju, da jo bom še veliko globlje obdelala. Zalo bom vesela, če si katera izmed urednic lahko vzame čas in namigne o morebitnih napakah, morda celo klišejih, ki sem jih spregledala. Že tu na začetku iskrena hvala:)

Ni moja navada, da bi pesmi razlagala in tudi meni, kot Oktu, grdo na živce promocije v komentarjih. Marsikatera pesem mi tako postane manj okusna, včasih jo celo preskočim, ker menim, da imam pravico razumeti po svoje in ob tem uživati. Spremne besede vedno preberem, a obvezno na koncu. Torej to je izjema, za naprej razlaganja z moje strani ne bo. Obljubim. Za današnje se iskreno opravičujem.

Pesem je osebna. V njej se vračam v čas potem, ko je šla tovarna v kateri sem delala v likvidacijo in se mi je svet, ki sem ga poznala, živela, dobesedno sesul.

V prvi kitici opisujem iskanja. Ker se mi je zdela objavljena varianta preveč patetična, sem jo spremenila. Je sedaj bolje?

V drugi kitici brskam za spomini. Noči; zato ker malo spim in takrat imam čas za premlevanja. Luna; imam jo rada in na pogled je grbančasta, kot bi imela vklesane stare zapise. Kitico bi lahko končala tu pri hieroglfih. Predvsem zaradi barvitosti sem nadaljevala z rdečimi češnjami, gre za osebno metaforo, tistih drobnih, tako „okusnih“ spominov iz zgodnjega otroštva. Lahko bi uporabila pridevnik zrele, a se mi zdi „zguncan“ in preveč prozičen. „Prve“, ki bi morda najbolj ustrezale, mi niso všeč. Rada imam tiste hrustjave, sladke, temnordeče. Sicer, pa so češnje prvo sadje v letu.

Mimohod obrazov; tu so mišljena vsa srečanja, bežna in tista s kratkim postankom, ki so šla v nasprotne strani.

V roje zbrani spomini; jate iz prejšnje verzije sem spremenila v roje, ker je spominov veliko in so po večini drobni. Ta verz je morda odveč. Ga brišem? Ali naj brišem vsa tri naštevanja? Mislim, da ni treba :) Vendar bom ubogala nasvet :) Uporabim poševno pisavo.

Enako velja za tretjo kitico, spomini.

V četrti grem naprej. Počasi korak za korakom vstopam v svet pisanja. Tu bi raje pustila vsak udarec pete, šlo bi tudi udarce pet.

Zadnja verza ne rabita razlage. Posebno za končnega mislim, da je sedaj dober in se smiselno poveže z naslovom, za katerega se mi zdi, da je končno pravi.    

Hvala!

Lp, Lea

Oh, pozabila na objavljeno varianto:(

Razpeta v času

tavaš
brez vere
brez semena biti
podajaš se na neštete poti
(vse vodijo nikamor)

podobna starki
(iz previdnosti)
posrkaš zadnjo sled vzdiha

ob soju zvezd razvozlavaš
v luno vklesane hieroglife 
rdeče češnje
mimohod obrazov
v jato zbrane spomine

sediš in grizljaš svinčnik
preštevaš črke
z muko sestavljaš besede

prisluhneš lastnim korakom
vsak udarec pete
zaznaš kot potrditev

za odtenkom smehljaja
zažuboriš v pesem

Hvala in lep pozdrav, Lea

Mislim, da je pesem v celoti lepo izdelana, le nekaj pripombic bi imela.

  gremo po vrsti:

tavaš po poti
ki pelje
a ne pripelje nikamor

V drugi kitici si uporabila poševno pisano, zato se dozdeva, da je to, kar je poševno napisano, naštevanje luninih hieroglifov (zato sledi naslednji drobni popravek)

ponoči razvozlavaš
v luno vklesane hieroglife
rdeče češnje
mimohod obrazov
v roje zbrani spomini

v tretji kitici potem glede na prej rečeno na tvojem mestu ne bi uporabila poševne pisave!

deklica
sediš in grizljaš peresnik
zverižene črke
uokvirjaš v besede

prisluhneš lastnim korakom
vsak udarec pete
zaznaš kot pritrditev

za odtenkom smehljaja
se odpreš v pesem

Drugače pa super in ja, res, tudi mene ne zanima komentar pod pesmijo, pa naj si je še tako resničen! vem, da zadnjo izjavo razumeš!

  lp, lidija

Hvala, Lidija

vesela sem tvojega komentarja, pomoči, ki mi je še kako dobrodošla in obenem pomeni stopničko naprej pri osvajanju znanja.

torej začnimo z zaključnim piljenjem (ponoči sem pilila "na pamet" v temi, sedaj si privoščim dokumentiranje popravkov:

Trenutno:

tavaš po poti
ki pelje
a ne pripelje

ponoči razvozlavaš
v luno vklesane hieroglife
rdeče češnje
mimohod obrazov
v roje zbrane spomine

deklica
sediš in grizljaš peresnik
zverižene črke
uokvirjaš v besede

prisluhneš lastnim korakom
vsak udarec pete
zaznaš kot pritrditev

za odtenkom smehljaja
se odpreš v pesem

in zdaj popravki, po tvojem nasvetu:

tavaš po poti
ki pelje
a ne pripelje nikamor

ponoči razvozlavaš
v luno vklesane hieroglife
rdeče češnje
mimohod obrazov
v roje zbrani spomini
 

deklica
sediš in grizljaš peresnik
zverižene črke
uokvirjaš v besede
 

prisluhneš lastnim korakom
vsak udarec pete
zaznaš kot pritrditev

za odtenkom smehljaja
se odpreš v pesem

Tako, mislim, da sem vse popravila. Zdaj spremenim v objavi.

Hvala!

P.S.: še kako razumem, tvojo zadnjo izjavo in se tudi povsem strinjam z njo. Sedaj sem se nasmehnila, ob misli, kako bi bilo brati, zbirko priznanega poeta, ki bi na eni strani imel napisano pesem, na drugi, pa dolgo razlago le te. Verjemi, da bi jaz prihranila marsikateri evro, ki ga sedaj namenim za knjige. ;) 

Pohvala za občuteno pesem, ki preko prikaza  bolečine pripelje bralca do rešitve . Pisati. Pesem. Na koncu optimizem in vera v življenje zmagata. Dokaz za to je tisti odtenek smehljaja.

  lp, lidija

Hvala, Lidija :)

Naj dodam samo še to; sem večni optimist. Veliko dam na rek: Tam kjer je volja, tam je pot. So, pa bili trenutki (in tudi še bojo), ko sem s težavo pogoltnila kepo, ki se mi je zataknila v grlu. Prav v času, ki ga opisujem je bilo tako. S pomočjo pesem.si sem ponovno zaživela in življenje je postalo še veliko bolj kakovostno. Zato hvala vsem, ki ste mi pomagali, me bodrili. 

Lp, Lea

Školjka

tumaraš putem

koji vodi

a ne dovede nigdje

noću raspetljavaš

u mjesec uklesane hijeroglife

crvene trešnje

mimohodi lica

u roju zbranih sjećanja

djevojčice

sjediš i grickaš držalo

nanizana slova

uokviruješ u riječi

prisluškuješ vlastitim koracima

svaki udarac pete

razumiješ kao potvrđivanje

iza nijanse osmjeha

otvoriš se u pjesmu

bravo spet, breza!

Samo tamle v drugi kitici je zadnji verz, mislim, mišljen takole: "uspomene ukupljene u roju"  in ne "u roju zbranih sjećanja"

...

 LP, Lidija

Breza, ta prevod je zame čudovito presenečenje, res sem ga vesela in vesela bom, če ga objaviš. Hvala :)

Hvala, tudi tebi Lidija. V tistem verzu so roji v množini: v roje zbrani spomini

Lp, Lea

aha.

torej -"uspomene ukupljene u rojeve"

:)

 Tako. ?

 LP, lidija

Lidija, mislim, da bo bolje tako, 

drugače pa hrvaški jezik razumem, a moje znanje pičlo. Berem veliko (vendar si občasno pomagam s slovarjem - včasih večimi, ko ne najdem pomena v prvem). Zato prepuščam ves odločiteve vama z Brezo.

Hvala:)

Lp, Lea

Popravek zgornjega komentarja: 

a moje znanje je pičlo

hvala Lidija za sodelovanje, tudi tebi, Lea! No pa razrešimo dilemo - roj sem dala v ednino, ker sem hotela obdržati približno število zlogov, "zbrana sjećanja pa sem dala v množino in potem dobimo približno isti pomen. Sama beseda zbrano (gl. zbrati) tudi v hrvaščini ima isti pomen - sabrati, sakupiti, prikupiti, nakupiti... verjetno bi se našel še kakšen izraz. Mislim, da sem dobro dojela, kaj je Lea zapisala v pesmi in sem pravilno prevedla,  razen rojev, to pa lahko popravim v:

u rojeve zbrano sjećanje 

Lea, v veselje mi je prevajanje pesmi, ki se me dotaknejo. 

lp, breza              
 

Breza, saj lahko ostane ednina :) čisto dobro se bere.

Sama sem imela dilemo okrog sećanja in uspomene (seveda potem, ko sem prebrala Lidijin komentar). Bila sem fanj zmedena. Najprej sem si rekla saj je sećanje spominjanje in uspomena spomin (isto?). Potem sem postala negotova, brskala sem po knjižnem slovarju in ničesar našla, potem sem iskala še na netu, pri tem ugotovila le to, da imava ednino in množino. In se zmedla. Če bi zaupala svojemu znanju, bi bilo bolje.

Lahko pustiš prvo verzijo, saj se lepo bere in sećanja so čisto v redu. Se opravičujem za vso zmedo. In hvala ti :)

Lp, Lea

Breza, sinoči sem pozabila nalepiti verz iz tvoje prve variante. Mislim, da je tako najbolje:

u roju zbranih sjećanja

Lp,Lea

Aha, narobe sem razumela mislila sem, da je problematična zbranost in množina/ednina roja. Saj, uspomena pomeni trajno sjećanje, nekaj kar nam ostane v spominu in se lahko uporabljata obe besedi, seveda če ob tem  ne gre za kakšen predmet = spominček, ki je v prevodu lahko le uspomena.

Hvala, punci, za priklop in sodelovanje, zmeraj sem ga vesela.

Imejta lep dan!

breza

Hvala še tu, breza :)

po tvojem zadnjem komentarju ne bom imela več težav s tema sopomenkama (zame je značilno, da imam včasih dvome celo o besedah v slovenščini)

Lp, Lea

Naj ti bo v tolažbo, nisi sama, daj mi roko, sestra