vsak drugi dan

je vsak prvi?,
tisti vmes,
spet vsak drugi

...

I give myself :) pšššš ;)

lp, in hvala za iztek pesmi

Jure

preprosta matematika brez večno (ne)vidnega rezultata

lp, breza

matematika je lahko super lingvistično orodje za razmišljanje, sam ga uporabljam poljudno ;)

hvala Breza, lp

Jure

reality, relativity, causality, free will, space & time ... something's got to give

http://currenteventsii.yuku.com/topic/21231/The-battle-for-the-basis-of-reality#.UgN8sJLDtCZ

jap, strinjam se, čeprav jo sama ne maram uporabljati, ampak le iz razlogov, ki me vedno (za)peljejo v minuse , k sreči, to pa ne drži zdaj, ob tvoji pesmi

haj si me spomnil na integrale in Kosovela. Hvala. vse premalo se jih premalo spomni.

Razmišljanje o času nas vedno pelje v polja, ki jih niti ne znamo opredeliti, niti morda razumeti. Morda ker so interpretativno tako široka, da se lahko skoraj vsako mnenje argumentira toliko, da vzdrži, (skoraj) nobeno pa tako, da bi ga lahko podprli. Ob časovnosti se jaz vedno sprašujem, čemu je njen namen. In zakaj sem se naučila živeti vedno z enim pogledom naprej, z eno nogo nazaj in premalo v zdaj in v tukaj. Potem pa se spet odprejo polja razlag in razumevanj ... družba, človek; družba in človek, človek v družbi, družba v človeku, človek proti družbi, družba proti človeku, človek za družbo, družba za človeka in še in še in še ... 
 

Pesem me je prepričala s tematiko, ki je zastavljena tako široko, da bi težko bila širša, a vendar tako natančno in dobro ubeseditvijo, da se ob njej konkretno sprašujem. Čestitam,
Lucija

Men se pa komentar mal izmika, k je koj prestar za objavo

Prašeg, poglej s pozicije brezčasnosti, pa si zmagal. :)

:) hvala vsem, posebaj Luciji, ki je iz pesmi naredila "en material". čas je res uganka, dokler si ne vzameš vsega in odpreš okno ;)

lp,

Jure

če-prav razumem, je razumevanje večnosti stvar trenutka?

lepo ploščad, splav ali pomol ... si ponudil. ostaja dimenzija trenutka, tista, ki spet vse zakuha ;),

lp,

Jure

bp!, Hvala.

zanimivbo branje - v tole se pa bom pustil utoniti :)

škrge so vedno super ;)

lp,

Jure

Morda moje mnenje ni merodajno, vzemite ga kot strogo osebnega, ampak od tega vašega duhovičenja o odrazih časa in od predelave Kosovelovih konsov postajam utrujena. Prepričana sem, da je bilo na tem mestu napisanih mnogo boljših pesmi na to temo. Tudi Juretovih. Pa brez zamere, Jure.

Lp A

Andrejka, 

vsako mnenje ali kritika, ki sta konstruktivna, sta dobrodošla. Vsekakor. Morda v kontekstu, kakršnega si si izbrala za pogled na to pesem, ne gre za presežek ali pa se ti zdi tema res že prenasičena. Jaz sem na pesem gleda predvsem z vidika vprašanj, na katere še nismo našli odgovora, pa se o njih sprašujemo verjetno že kar od začetka človeštva ... :) Juretova ubeseditev se mi zdi s tega vidika sveža in zanimiva. :)

Lep večer,

Lucija

čo, naj se navežen nate, jaz to lepo po domače razumem, da je vsak trenutek zdaj tako preteklost (itak, ker ga brez te ne bi bilo), kot prihodnost, ker je njeno izhodišče, torej je vse samo zdaj in nič več in zato je vse ujeto vanj, v ta trenutek...cela večnost...in to tudi je....le da je Jure to znal ubesediti na poseben način, za kar mu gre hvala

Lp vsem

nič hudega Andrejka - veseli smo kadar je človek svoj :) super, da daješ svoje "strogo notranje" gledanje na pesem, komentar, ... sicer delamo s fuzijo - te pa človek ne zdrži, zatorej je smoterno izčistiti lastno osebnost, Razmerje do lastne identitete; takrat govorimo iskrene misli.

glede kosovelovih integralov. Jaz ne vidim povezave, oziroma nisem izhajal iz tam. (skoraj nikoli si ne dovolim pisati iz vpliva; če že se to nekje v pesmi vidi. Tu nisem iskal nobene "nadgradje"). Pesem je svoja, gola in prazna. Mrtva,
živo in golo telo.
Komentiranje je nov medij. Tam nisem lastnik vsega izrečenega.

Pesem kot sama nikomur ne želi zlesti pod plašč, krilo ali v ... ;)

Pesem je le opozorilo na površno dojemanje časovnih entitet, oblik. želel sem opozoriti na to, da obstaja 5 časov, ne le trije. Gre za zametek, bazo, podstat s katero se bomo lažje premikali po vgesolju. V kolikor se gibljemo in priznavamo samo 3 - smo okrnjeni, zgubljeni, metafora. v bistvo če mislimo, da lahko živimo le zdaj ( to je guru popy fora) smo postavljeni v nemogočl položaj. dodatni dve obliko potekanja časa sem ponudil kot prostor za razumevanje trenutka. Skratka pri tej pesmi, ki bi jo sam tudi težje označil za "lepo pesmico, oblikovano in ... lalala - pomembneje je: vsebina, in da znamo delati z materialom, tudi če na videz pesmi ne prepoznamo kot pesem.

da primerjava z integrali ni na mestu, me ne moti , niti ni mišljena, hkrati bi jo brisal; pesem je svoja in v bistvu samo našteje, ponudi 5 oblik raztezanja prostora.  3 so res premalo za premik. gre za filozofsko celoto, ki jo lahko uporabljamo pri mišljenju.

Ljudje me včasih zmotijo, ker bi radi vse v usta. kaj je to? kakšna pesem? tukaj se igram s poparanimi nitkami v človeških glavah. gre za oživljanje živčnih končičev, in ne potapljanje v morju metaforike besed. Ta pesem lahko služi tudi čisto na somatskem nivoju. ko boste zvezali kanale, ki ste si jih presekali, bo malo zaskelelo, svetlobo boste čutili, na konici, ne litje, ampak razmernostno vrednost ... lahko bi končali tako, da bolje vidimo vsakega živega. To je že delo duše. Naš duh je bolan. tu gre za zdravljenje. sem lahko še bolj predrzno nazoren :)

skratka; pesmi pišem za misli, ne za božanje. tega večinoma ne maram. Moja me pozna, pri njej predem, sicer; pri drugih prej začutim nelagodje. Poznam veliko bitij, zatop vem, da je človeku najtežje me spoznati. Se pa z to vrsto sploh ne sekiram - bolj se trudim zmanjšati kvarne učinke, ki jih povzročajo mojim prijateljem, ki znajo živeti vsakega, tudi človeka. Le človek je tak strahopetec, da drugega kot sebe ne zmore poznati, tako ostaja sam sebi tuj, tako lahko zaverovan vase slepo lomasti po skupnem bitju. To me večkrat zaboli (moji prijatelji trpijo) jaz prej kot na mravljo stopil na človeka. Ampak definitivno!, do konca - da neha javkati.

Andrejka, tvoj komentar razumem dobronamerno in tudi sam se kdaj tako počutim ;)

lp,

Jure

Pozdravljen, Jure,

prav nič ne zamerim, ker razumeš moj 'strog' pogled na tvojo pesem in prepričana sem, da si v svojih izjavah iskren, kot sem jaz. Ni ti bilo treba razlagati, na kaj si hotel v pesmi opozoriti, vsak misleč pesnik je lahko dojel smisel. Tudi mene vznemirjajo pojmovanja časa. V komentarju sem poudarila, da je to zgolj moje osebno videnje. Sem pač človek, ki sta mu bliže klasična forma in leksika, in iz njiju izhajajoče sporočilo. Veseli me, da je tudi urednica zapisala tako kot je čutila, pošteno.  Sicer pa si filozofsko razgledan človek in pišeš v svojskem stilu. Naj ostane tako.

Želim ti še veliko uspelih pesmi in se bereva, Ok?

Ne izgorevaj preveč, že tako se nam bodo začeli kisati možgani.

Pa lep pozdrav

Andrejka

mene je spomnila, opomnila na integrale, ki jih premalo poznamo in nikakor nisem niti poskušal kakorkoli karkoli, sem bil samo hvaležen da me je pesem spomnila, opomnila, navezala, spodbudila in še kakšen ....la komentarji, dokler so komentarji ni nič narobe z njimi, so po eni strani lahko tudi umetnost.

malo po spominu mislim da je bil Mladen Delič

Ljudi jel to moguče, gol  gol gol ljudi jel to moguče eee pa nije gol . ljudi kava šteta, kakva šteta