Ne preko rdeče.

Ne tam,

koder ni semaforja

ali narisanih zeber,

ostajam na isti strani,

hodim mimo drevoreda

in poskušam

misliti tiho,

da ne zmotim

mimoidočih,

ki se lepo v tišini

čudijo odprtih ust.

Ostajam normalna

in nič nikomur ne rečem,

niti sebi ne.

Razen v mislih,

tam imam monolog

in besede govorijo

skozi zvok.

Niti ko sem sama

si ne rečem stavka,

ki me tiho prevzame,

kadar pišem

in mi narekuje pesem.

IŽ-lev