
V zraku smeh in energija,
Zahrbtnost, strast in alegrija –
Doma sem na plesišču,
Sodobne družbe najljubšem igrišču.
Naj bo sončno ali lije,
Reka mask se na plesišče vije –
Plesati sili nas Večina,
Grozi samote bolečina.
Zunaj lépo, znotraj gnije –
Maska lahko vse to zakrije.
Drugačnost huda je napaka,
Na plesu mask vedno sva – enaka.
Maske menjam po nareku,
Globoko ujet v družbenem sem dreku.
Od zore pa vse do mraka,
Neutrudno pleševa, bedaka.
V varnem le objemu doma,
Rešim družbenega se sindroma –
V zrcalu pa prestrašen izraz:
Pozabil svoj lasten sem obraz.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Umaks
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!