
Prišla sem
sem
kjer je z zlatom izpisano
tvoje ime
spominjam se
otroštva pod oknom
ubitega med pijanim vpitjem
posesanega palca
ko se je strah ovijal okrog hiše
in blazinice
stisnjene z ročicami
mladosti
vihrave
kuštrave
raztresene
v vetrove
ko je kričanje
tulilo čez srca
izgubljen
nekje med
njihovimi nazadovoljstvi
si nazdravljal življenju
prečesto
sam
utopljen
že zdavnaj
v solzah
nekoč pod oknom
otroštva
stojim pri tvojem
novem domu
nima oken
le kam se boš zatekel
solza spolzi
prižgem svečo
ob sveže izklesanem križu
položenem na še vlažne grude
gomile
posute z že ovelim cvetjem
da končno
najdeš svetlobo
par besed sem spremenila že po oceni, se opravičujem.........a ta pesem se mi poje v glavi že od včerajšnjega prižiganja sveče in kar ne neha, morda preveč neizkričanih spominov in žalosti, ki se ne morejo oblikovati
oprostite
mirno noč
Irena
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!