Prihajam,

po prstih

se tihotapim

v tvoje misli,

počasi,

a zagotovo

zdrznem tvoje telo,

zbudim misli,

trznem na ekran,

da te prebudim

čeprav je ura polnoč

in ti sredi sanj

se utapljaš

v nekih drugih mislih,

ker misli name

so se me že naveličale

in na pol pozabile,

a spomneš se,

kljub vsemu,

da sem

nekoč bila,

da zdaj bi rad

bil sam.

Naveličan,

utrujen

zamahneš z roko

in odideš.

Proč.

IŽ-lev