REZINE

 

Ljudje puščamo za sabo,

to je nuja,

da se preživi.

 

Življenje režemo,

kakor kruh,

rezino za rezino.

 

Nekoč ga bo zmanjkalo,

drobtine bodo padla na tla,

zemlji bomo pustili,

da jih vsrka vase in iztisne iz njih

tisto najžlahtnejše za prihodnje rodove.

 

 (Monika Čuš, zbirka Sinjina)

Monika Čuš

Komentiranje je zaprto!

Monika Čuš
Napisal/a: Monika Čuš

Pesmi

  • 05. 08. 2013 ob 14:39
  • Prebrano 629 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 121.4

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!