Gospod v obleki na kolesu si s težavo odpenja zgornji gumb na srajci. Ljubljana ga tišči v goltanec. Poskakuje čez pokrove kanalizacije, elektrike, toplarne, plina, vode. Pelje po sredini, zavija na levo in desno in si odpenja zgornji gumb na srajci. Tišči ga vročina večera in dežnik mu poševno visi s krmila in se zadira v vrečko z buteljko in bageto. Pes je ušel pred prvim kolesom. Ker psa tudi tišči Ljubljana, na drug način. Dvigne taco pri drevesu, ki ga stari kolesar v obleki zgreši za širino pasje ovratnice. In končno si zrahlja ovratnik srajce in dežnik prebode vrečko in se zapiči med napere in kolesar se komaj ujame in pes odskoči in nikogar več ne tišči Ljubljana. Odideta vsak v svojo smer in samo ta pesem je priča, kako sta se srečno razšla.
urednica
Poslano:
05. 08. 2013 ob 11:33
Spremenjeno:
05. 08. 2013 ob 13:39
Dobro za gospoda, da se je tako izteklo (le zakaj v obleki po tej vročini ...?) in za psa (ta je najbrž že pozabil na incident) in dobro za nas, da je nastala ta navidez lahkotna pesem, da je ujela insert življenja in časa v obdobju kislih kumaric. Zgodba pritegne, konec pa zaključi nekaj že takointako zaključenega. Ne, ni šlo mimo nas. Ja, fino, da Ljubljana nič več ne tišči. Pesem si to lahko dovoli. Če bo tiščala mene (naprimer, recimo ...) lahko pobegnem v pesem . V tole!
Lp, lidija
Malo manj tišči, ko bereš tole.....prijetno, hvala
lp
urednica
Poslano:
06. 08. 2013 ob 08:38
Spremenjeno:
06. 08. 2013 ob 23:36
Hvala. me veseli, da se je ob branju tiščanje razrahljalo. Lep dan obema,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ana Porenta (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!