Pozdravljena, Hope, vse tri današnje so zanimive, tale se mi zdi pa še posebej krhka in nežna. Svetovala bi ti nekaj slovničnih popravkov in malce krajših pomenskih celot (več pik):

Ti boš

moja

nova pesmica.

S teboj

bom šla

na sprehod

mimo reke

preko mosta.

Šteli bova

pajčevine,

ker muhe rade

letijo nad vodo,

ustavili se bova

na drugem bregu,

si spočili

od črk,

ki se med seboj

dotikajo,

od besed,

ki vmes dajejo

prazen prostor

in od odstavkov,

s katerimi se zgodba nadaljuje.

Na vrhu nad vsem

si bova govorili

o plahi svetlobi,

ki po prstih hodi

pred očmi,

kadar se temni

in se komaj vidiva,

komaj se prebereva.

Tudi kadar potujeva

in si zapiševa pot,

da najdeva

pravo smer

nazaj.

A kljub vsemu, (morda bi izpustila tudi ta verz in končala samo s: )

ti si moja pesmica.

(Zadnja dva verza pa bi tudi izpustila, ker ena sama ljubezen veje že iz celote in ni treba ponoviti z "navadnimi" besedami.)

Kaj meniš?

Lp, Ana

Spoštovana Ana,

Hvala Ti za popravke. Res si lepo popravila mojo pesem.

Želim ti vse dobro. Hvala Ti.

Lp, hope

Ko pesem postane sopotnica (ali sopotnik), v rahli zemeljski luči noči, v kateri se je možno izgubiti v črke, besede in zgodbe o svetlobi. Pesem, ki boža in polni z optimizmom, čestitke,

Ana

Iskrene čestitke za Podčrtanko moje.

Spoštovana Ana,

hvala ti za tvoje besede, sem vesela, kadar v pesmi vidiš globino.

Lep pozdrav, hope

Hvala Ti moje.

hope

Še kako tvoja:). Seveda pa pesmica dopusti, da si košček vzamemo zase in uživamo, no, morda ne le košček:). Lepo!

lp, ajda

Lepo pozdravljena ajda,

me veseli, da si se oglasila, še bolj sem vesela, da ti je všeč pesem.

Ti si kar postrezi in zraven vzemi še domišljijo in naj ti bo lepi poletni dan,

tudi če sonce preveč sije (kaj vse se nam zgodi...).

Bodi lepo,

lep pozdrav, hope