iz tvojih oči veje strah
kosti ti prežema nemir
zavist
da bo nekdo boljši
ker nihče ne sme biti
boljši od tebe
nihče
poslušaš svoj lasten odmev
ki plapola v vetru
in se izgublja za vsakim vogalom
na ustnicah ti leži prezir
tudi ti bi bila rada
ljubljena
a najprej moraš imeti
rada sama sebe
potem
se ti bodo odprle
široke planjave
tam
izza mavrice
in tvoj korak
se ne bo več izgubljal
za strehami hiš
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sara shiney
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!