Obračam nov list svojega življenja,
a nikoli si nisem mislila,da mi boš to zameril.
Sine moj,
vedno sva se razumela,
zmeraj vse zaupala,
dala sem ti vse,kar si želel.
Zdaj sem žalostna,
žalostna, ker me ne razumeš.
Ne morem, ne zmorem več živeti z njim,
daj razumi prosim.
Nisem srečna,
enostavno ne morem, ne zmorem več.
Mogoče mi boš kdaj odpustil,
upam, da kmalu, ker zelo trpim.
Kljub vsem okoliščinam boš vedno moj zlati sine,
mpj prvi otrok,moje zlato,
ki je bilo iz ljubezni spočeto,
ljubezni, ki je žal usahnila,
ker se ni negovala
in ker ni bila dovolj močna, da bi obstala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mateja321
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!