Sadhana
Kot Humino jajce sem čofnil na tla.
Lupina.
Med tem ko izležen ptič ne ve več zame,
ko njegov prestrašen krik odmeva,
da me lomi,
da me drobi,
da me melje v prah prašljiv,
ki ga bo ob pravem času
zajel veter
in dvignil,
dvignil
globoko
izpod sence kalpavrikše.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tomaž Mahkovic
- 26. 07. 2013 ob 15:05
- Prebrano 689 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 123
- Število ocen: 4
